Seznam nima nobene posebne podlage, v nekaterih sem že kupovala, druge so mi tuje. Nobene ne morem posebej priporočiti.

• Različni produkti:

Eko pika

Eko Life

Bio svet

EkoSi

Srček.si

• Kozmetika:

Orca

Naturavit

• Hrana:

Planet Bio

Mala zlatarnica na Slovenski cesti. Nakit ročno izdelujejo po naročilu, ga popravljajo, čistijo…

Zakaj sem izbrala to? Ker hodita tja moja babi in mami. Tradicija torej. ;)

Vnovčila sem svoje tri zlate prstane, ki sem jih dobila tekom osnovne in srednje šole, ter jih v zadnjih desetih letih sploh nisem nosila. Na njih nisem bila nikakor navezana, zato sem sklenila, da je bolje, da to zamenjam za nekaj, kar bom nosila.

Ocenili so jih na 72 €, mi vrnili briljante, jaz pa sem si lahko izbrala nekaj iz njihovega asortimana. Všeč mi je bil malce drugačen prstan, vendar ne nenavaden za moj “zadnječasni” okus:

Kombinacija tolčenega in matiranega.

Ob brskanju po ostalih srebrnih prstanih. ki so jih imeli razstavljene sem naletela na violinski ključ, ki je baje nastal povsem po naključju. Od te točke naprej sem se malce zasanjala, ampak sem se kmalu streznila, saj sem ugotovila, da tako ali tako premalo nosim prstane, da bi si umislila večje število. Ker je še nekaj zlata ostalo sem razmišljala, da bi si glede na dejstvo, da mi je dermatologinja odsvetovala nadaljnje tetoviranje umislila “Double infinity” prstan, če že ne morem imeti tattooja.

• Ob srhljivi zgodbi punce z vadbe kako je zgubila stopalo (v ušesih je imela slušalke, šla je čez železniško progo…) in ob dejstvu, da me je zjutraj, ko sem stopila iz stolpnice pri vhodu skoraj zgazil voznik (ki je na parkirišču vozil tako hitro, da niti ni mogel ustaviti, je samo odvil volan) sem sklenila, da je Safe Level na mp4 predvajalniku le morda smiselna in uporabna zadeva.

• Philips Songbird program je najbolj debilen in kretenistični kar sem jih imela priložnost preizkusiti. V detajle se ne bom spuščala, ker mi že omenjanje kravžlja živce.

• Tester, ki so mi ga obljubili pri Eucerin Slovenija še vedno ni pripel (dvomim da tudi bo), zato sem zavila v Orco in kupila 100% Pure obarvano kremo z zaščitnim faktorjem. Ja, še enkrat dražja in pol manj zaščitnega faktorja, ampak imam boljši občutek, še bolj pomembno – imajo 5 odtenkov katere lahko preizkusiš v trgovini.

• Nisem imela sreče z restavracijami – prejšnji teden sem v Pomaranči dvakrat dobila v hrani kose plastike (ekrat kos vrečke, drugič kos zelene trde plastike), v Kavalu pa pozabili na mojo juho, nato prinesli še napačno solato.

• Jahanje po umm… petih letih? Mešani občutki. Še posebej dan kasneje, ko boli rit in notranje stegenske. Bom probala še enkrat, v torek. :)

• Uspelo s mi je prijaviti na TEDxChange v Ljubljani. Preko mobilnega telefona, ker nisem bila pri PC-ju. V petih minutah je pošlo 350 kart. Neverjetno kakšno povpraševanje. Komičakam.

• V petek zvečer smo ga malo pohengali pred White invasion. Kolega, ki me načeloma dokaj slabo pozna (da bi lahko rekel, ker je) me je svojemu kolegu predstavil (in verbatim) All Inclusive. Po eni strani je to laskanje, po drugi pa je izpadlo, kot da sem hotel s petimi zvezdicami. Na to temo smo se smejali še cel večer. Sem pa zihr, da tistega kolega še zdaj zanima kaj točno je s tem mislil. :P

• Ugotovila sem, da sem Party Ho. ;)

• Random fotke:

,

Sobotni dežek, ki se je v 10 min prelevil v pravi naliv. Srečna sem, da sem oblekla nepremočljiv windstopper, pa čeprav ni pasal h kombinaciji, ki sem jo imela oblečeno. In da sem imela v riti toliko gina, da mi je bilo vseeno, da sem prišla iz žura do pasu popolnoma mokra.

Sobotni piknik. Čudovita ideja, slabo vreme. Koprena ter veter. Čudovita kombinacija, če do srede ne zbolim bo pravi čudež. No, k temu bo pripomoglo tudi dejstvo, da čez vikend nisem prišla domov prej kot ob 3h. ;)

V zadnjih parih tednih sem obiskala ničkoliko kolesarskih trgovin. Ne, na kolesa se sploh ne spoznam, svojega zadnjega (schwinn) sem kupila na blef, brez posebne raziskave. Tokrat sem se odločila ubrati drugo metodo. Zbrati ponudbe in se odločiti. Čeprav to ni tako lahko, kot bi si človek mislil, še posebej če nimaš pojma o prestavah, zavorah in ostalih pritiklinah. Vem samo kaj bi rada poleg osnovne opreme še imela. Blatnike, luči, torbica, merilec, itd.

Torej po mesecu skakanj okoli kolesarskih trgovin sem izbrala Scott Contesso 30. Dodali so mi še želene zadeve, razen blatnikov, kar mi v trgovini niso znali pojasniti (zakaj jih na servisu niso dodali). Na drugem  servisu so mi montirali kovinske, gloss blatnike, navajena sem plastičnih mat, tako da izgleda iz mojega zornega kota celotna podoba kolesa precej češka. Mogoče se moram asmo navaditi. Če ne, jih prebarvam v mat.

Na žalost pa do sedaj ni bilo konkretne priložnosti, da bi HoHo docela preizkusila (ja, tako ji je ime). Ali ni časa, ali pa me prehiti aprilsko vreme. Stavim vse na maj.

Čas bi bil, da tole vikendajanje preimenujem. Tedendajanje? Tedenajanje? Bleh, ne. Ne zveni preveč dobro. Pa saj veste kaj vam hočem sporočit, ne?

Torej teden je bil … mah, saj to vsakič rečem… gužvast.

V začetku tedna sem skušala dokončati proces aklimatiziranja nazaj na Ljubljano, razpakirala sem, šla v trgovino po hrano itd. Easy. Zvečer še 3 urni delovnik za blog, ker se mi je med dopustom nakopičilo toliko RSS-ov, da me je kar zmrazilo.

Popoldanski torkov sprehod po Ljubljani se je končal z odkritjem, da je v stari Ljubljani polno novih zanimivih trgovinic. V Sisi-ju se nisem mogla upreti, kupila sem verižico oblaček. Tudi Nama ni napačna. V oddelku s pregrinjali in keramiko/porcelanom sem našla zanimive ključavnice za kolo (25,50 EUR). In ogromne kovčke za 33 EUR. V Flat-u naletela na nekaj novih (a malce dragih) idej. I ♥ gadgets.
Prva ledena kava v Randevu-ju, tortica v Zvezdi in prilični koncert na kongresnem trgu. Glede na to kako je čez dan toplo se precej hitro zvečer tudi shladi. Brrr.

Sreda je bila prvotno namenjena Škisovi tržnici. Ja, še vedno zaidem tja, kako ne, če je bila to kar nekaj let (hm, hm, kolegica pravi da okoli 10) naša stalnica, hkrati imam tam priložnost, da srečam ljudi, ki jih že nekaj časa nisem. Za stare čase. :D
Vendar me je popoldanski shopping sprehod (kjer btw nisem kupila nič) tako utrudil, da sem bila ob 20h samo še za v posteljo. In zopet ni bilo nobenega občutka, da kaj zamujam (kot tudi v soboto, ko sem zamudila Kalkbrennerja v AG). Očitno je alternativna situacija ponujala dovolj zadovoljstva.
Razblinila pa se je moja Zara iluzija, v majici z resicami (na sliki v sredini) sem zgledala kot mareličen cmok, navdušena pa sem bila nad številom kosov oblačil z gradientom, malo manj nad mentolno in marelično barvo, ki je preplavila trgovine z oblačili.

V četrtek zjutraj me je čakalo (oz. NI čakalo) čudovito presenečenje.
Popoldne zopet center, stara Ljubljana, Plaža + pivce (ok, breezer, za stare čase), boleče nogice. Sploh pa sem opazila, da se sedaj na Plaži ne zbirajo več srednješolci ampak predvsem starejši, povprečje okoli 25. Lušten plac, če nimaš kaj drugega za početi. Uporaben mogoče za kakšen kreativni navdih in mini sprostitev. Ob 7h se je začela delati že gužva, tako da priporočam zgodnejši prihod.
Povsem po naključju sem odkrila še Mangalo, mini trgovinico z dekorjem za dom.
Zvečer je padla še ena konkretnejša potovalna ideja za september ali oktober (poleg Lisbone in St. Petersburga). Eksotika. Moram reči, da sem prav počaščena, da so prijateljice pripavljene z mano na daljši oddih (edinole Lisbona je bila moja ideja ;) ). Poleg Party Ho in nadvse Socialni Ho  (v smislu, da za vikend ne “znam” biti več sama) sem sedaj očitno postala še Vacation Ho. Priznam da še nikoli nisem bila na daljših počitnicah s kako izmed kolegic, maksimalno 3 dni. Mislim, pa da zna biti v določenih vidikih precej bolje kot v večji družbi ali s fantom.

Za petek lahko rečem, da sem celo popoldne pridno delala za bloga, uspelo mi je stisniti še uro rekreacije (pustimo dejstvo, da sem planirala kolesarsko turo). Med tem se mi je posvetilo, da je bila morda mini panika na začetku tedna samo posledica premalo stikov z ljudmi, ki so mi pomembni.

V soboto sem ravno ob povratku kolesarske ture ušla začetku monsuna, ki se je skoncentriral na osredno Slovenijo. 32 kilometrčkov, mislim, da bo naslednji vikend že čas za kakšen hribček. Komaj čakam.
Zvečer pa se je iz sprva podrtih planov skvotanja pred Križankami (Zaz) vseeno nekaj izcimilo. Kolegica in njena flaša zelo okusnega šampanjca, moja povsem zgrešena obutev (glede na vreme seveda, drugače sem popolnoma sovpadala z ostalimi ZAZvdušenci) ter odličen prostorček na klopci pod neko bujno plezalko, ki je od pol enajstih naprej vztrajno zadrževala dežne kaplje. Presenečena sem bila nad številom buteljk, ki so se prenašale naokoli. Ponavadi sem edini vesoljec, ki s seboj prinese vino, tokrat je bilo temu drugače. Če greš na šanson je torej obvezno vino kakopak. Mental note number xxxx. S kolegico sva imeli priliko spoznati precej alkoholno podkrepljenega mladeniča iz Burkine Faso, ki jo je že po predskupini ucvrl v Jallo. Koncert? Zanimiv, za ZAZ sem prvič slišala pred slabim letom, od takrat sem si jo želela slišati v živo. Odlična alternativa mojemu elektronsko naravnanemu okusu. Niti malo me ni mikalo, da bi stala pred odrom v množici. Problem je v tem, ker ne znam več (ali sploh kdaj sem?) 2 uri neprestano stati relativno pri miru, ker me začnejo strašno boleti noge. Saj se premikaš sem in tja po ritmu, malo prestopaš ampak zame to ni dovolj. Ja, ko grem na party lahko plešem po več ur skoraj neprestano, ampak stanje mi pa res ne gre.

5 ljudi sedi pod enim dežnikom. Bili so prav prisrčni, stisnjeni kot miške.

Po koncu koncerta in daljšem sprehodu sva ugotovili, da po 23-i uri zvečer noben javni wc ni več odprt. Zavile sva še v Hollidays-a, kjer je za glasbeno mineštro poskrbel mladi DJ, ki je mešal zvrsti vsepoprek (rock, eurodance iz 90′, pop, balkan, … res za zaploskat), nekaj 10 ljudi pa to ni motilo, saj so poplesavali kot da rola najkakovostnejšo glasbo, ki je trenutno dosegljiva. Torej ne diss-am DJ-a ampak depresiven okus populacije, ki podpira tako neokusno mešanico. Če ljudje ne bi frantično skakali na VSAK komad bi DJ kmalu dobil vtis, da dela nekaj narobe. Eh, nevermind.
Btw ob enih ponoči so na Kanalu A vrteli risanke (in mislim da ta obične, ne tiste ta poredne), na Popu pa nek film s Flockart-ovo in Bacon-om. Na Fox Life sem ujela še delček Sex in The City, to je bilo pa to. Yawn. Odsvetujem TV ponoči.

Nedelja? Rekla sem si: v izi. Sevede. Zanimiva kavica, the hunt for the red october (oziroma novo kolo), zraven sem gratis dobila še kosilo s štirimi hodi. Lepo so me nafutrali, poleg tega pa še dodali bonus predstavo o medsebojnih odnosih. :)  Fun. Domov sem se vrnila z “novim” konjičkom, ki potrebuje še nekaj dodelave in pa seveda močnejšo ključavnico. :P

A good week, se že veselim prihodnjega. Ogledi stanovanj in to. :D

Recap tvitov:

• Po novem zgledam, kot da “imam gospoda”. Kebabar je navdušen nad tem, da bom tudi čebulo in pekoče. “To bo pa gospod vesel,” pravi. (kolegica je predlagala naslednji odgovor: “Moji punci je všeč, če dišim po čebuli.”)
• JSYK Barcaffejev kapučin iz vrečke je neprimerno okusnejši od Nescafejevega Dolce Gusta iz kapsul. Res.
• Always a sad day when you realize people that you thought were close to you let you down profoundly.
• Omaro nafilala s toliko vrečkami anti-molj zadev, da ne bodo samo pobegnili ampak se zadušili.
• My hair is at that funky semi-curly-when-the-air-is-humid length.
• My smoothie is not blended enough so the pieces clog up the straw! #WhitePeopleProblems
• The guy in the store was right. It don’t matter what kind of lock you buy for your bike in Ljubljana. #stolen
• “If you were a guy I’d marry you.” #quote
• The louder the music, the bigger the confidence.

Random slikice:

Zapoznela slika super lune. Ni ravno uspela. Slika mislim, ne luna. ;)

Še en ombre, ki sem ga pokvarila z nadaljnim nanosom OPI laka z bleščicami. Res je prekril nepravilnosti (kot želeno), ampak hkrati zadušil ombre efekt. We learn. :)

Velikokrat sem šla že mimo te omarice na Topniški, pa nikoli nisem opazila te male nalepke, ki pravi: What keeps you sane?

Tokrat se med tednom ni dogajalo toliko stvari. Scratch that. Ogled predstave Improgojnice (“naši” so zmagali!), ogled filma My Week with Marilyn (s pol vrečke bombonov), en privat šoping in en semi-družinski. Social Butterfly.

Dobila sem navdih za police v imaginarni prihodnji novi sobi. In pa idejo za spimpanje novega rabljenega mestnega kolesa. Lep bo. Samo najti moram še čas za to.

Testiram tudi Balea-in posvetlitven sprej. Imam sicer precej temne lase, tako da ne pričakujem prevelike spremembe, če sploh. O naravnosti produkta ne morem govoriti, saj vsebuje amoniak, ki ga je ob nanosu tudi mogoče zavohati. Po pranju se izdelek našprica na lase in posuši z fenom. Sprva sem to poletje želela poizkusiti z limono, vendar je to priročno bolj za takrat, ko si na plaži (ker je zadevo na koncu seveda potrebno sprati, poleg tega je takrat izpostavljenost soncu največja, kar pa je za učinkovanje te tehnike tudi nujno potrebno).

V četrtek pa en globji pogovor o čustvenem stanju in interpretacija raznih begajočih situacij. Naslednji dan sem si lahko odgovorila na vprašanje, ki me pesti podzavestno že nekaj časa, zavestno pa par tednov. No, vsaj na jasnem sem si.

Vikend = večinoma sprehodi po centru in sproščene pijačke, kar v tem božanskem vremenu ni noben greh. Kokteljli, tortice, morska hrana.
In pa končno prva hribovska kolesarska tura. :D

Naključni tviti:

• “To si si ful tu mač popeprala.”
• Moje sanje o zdravem brusničnem zajtrku z jogurtom so se razblinile. Fuckerice imajo 40% trsnega sladkorja. #jebemti
• Zabavno. V casu super duper komunikacijskih kanalov je se vedno najbolj zihr poklicati in se NE zanasati na informacije na netu. #fail
• Po nepotrjenih info se bo Cvetlicarna odprla najkasneje do 15.6.!
• “There’s a rhythmic ceremonial ritual coming up.” #BackToTheFuture
• “The act of judging another person reflects vastly more on the person judging than the person being judged.”
• Baje sem slab vpliv. Kolega ne pusti punce same z mano na dopust. :P #LOL #KindaProud :P
• “For some, music elevates the spirit to a place of transcendent beauty.” #quote
• “If you were a guy I’d marry you.” #quote #complimentiguess
• The guy at the cash register looked at the stuff I was buying and said: “Where’s the party at?” #Iwish

Naključne fotke:

Jap, radirka & olfa nož. :)

In pa nova, že malo pozabljena manikura. ;)

Desigual torbica, kupljena v Emporiumu. Not by me. I wish.

Ulična košarka v centru. Dobra muzika in lepe ritke.

Prva resnejša tura to leto – Vrh Staneta Kosca. Presenečena nad svojimi sposobnostimi, glede na to, da zadnji mesec samo poležavam.

(čebivedladajetkoizibisežeprejzmigala) :P

Tokrat malo več slikovnega gradiva, preteklih 7 dni je bilo preveč enoznačnih, da bi na njih izgubljala besede.

Naporen teden. Iskanje stanovanja, kolovratenje po blokih, raznih luknjah in malo boljših brlogih.

Jogurt na palčki. Ideja ukradena s Pinterest-a. V lonček zapičiš leseno palčko in daš zmrznit. So-so okus. Bi morala poizkusiti s sadno skutko ali pa mogoče s pudingom. ;) Spodaj je ananasova aktivia.

Petkov dolgčas:

Končno sem ugotovila zakaj je ta manikurni trakec, ki mi ga je pred leti za rojstni dan podarila kolegica. Nora zadeva. Toliko možnosti. Siked!

Ja, ja, lena sem in se mi ni dalo rezat koščkov. Preveč zakomplicirano. :P

Izplen v Cafetinu (Stari trg 5) – sirup z okusom po lešniku. Za dodatek h kavi. Vedno ko grem tja naročim lešnikov kapučin. <3
(sem sprobala in ni istega efekta kot v kavarni) :(

Sobotni ARTish festival na Gornjem trgu. Ponavljal se bo čez poletje, vsako zadnjo soboto v mesecu.

Že v soboto je bil prvotni plan tura s kolesom, pa se ni izšlo (aka sem mislila, da si bom soboto drugače zorganizirala (aka sem bila prelena)). V nedeljo nisem imela več možnosti za ta izgovor, saj sem si obljubila da bom vsaj 1x tedensko izvajala tako vrsto rekreacije.
Odločila sem se za Toško čelo, saj mi ni bilo do tega, da bi zopet šla na Rašico. Tura je bolj zahtevna, vendar mi je teren bolj všeč na Rašici (makedamska pot, ki se vije do vrha). Tukaj je do odcepa za Toško kar nekaj prometa. Občutno več kolesarjev, na vrhu sem bila kar malo razočarana, da sem že na cilju. Za pomoč pri tempu in vztrajnosti se je zahvaliti mojemu super duper zvočniku, priporočam če hodite na daljše ture (ali pa nasploh potrebujete prenosni zvočnik, bere iz SD kartice), jaz si ne upam več srati s slušalkami, ker je: A) kaznivo in B) nevarno. Tako.
Naslednjič pa vsekakor še naprej na Topol, ker tole je bilo malce premalo.
In pa naredila sem stoti kilometer z novim kolesom. Proud.

Poleg tega sem ugotovila, da že od konca aprila nisem bila na konkretnem žuru. Počasi začenja malo manjkati. Ampak vem, da bo prišel sam od sebe. :)

50 najslabših izumov.

Nekaj primerov če se vam posreči, da na sprožilec pritisnete v pravem trenutku (ali pa se to zgodi povsem po naključju).

Ekipe mladih športnikov in Call Me Maybe.

Socialno spletno nakupovanje. Internetno nakupovanje z družbo.

Kako spakirati kot profesionalec (pripravno pred poletnim dopustom).

Uporabnost vodke (če odmislimo pitje, seveda ;) ).

15 praktičnih knjižnih polic.

25 optičnih iluzij, če se vam ljubi.

Sladkorna pena z novo dimenzijo. Namig: Michael Jackson.

Visoke superge, ki se preobrazijo v nizke in šlapice.

Kako so bila skovana imena znanih znamk.

Zabavni in zanimivi dizajni miz.

Hrana, ki vas poneumlja.

Selitev je dokončana (jebilžečas). Tretji dan se mi že nič več ni dalo, vse sem praktično basala v omare, samo da sem naredila prostor na tleh za druge škatle. :S Žal nisem nič poslikala, tisti ogromen kup sredi sobe je bil preveč nefotogeničen in demotivacijski. Nauk: imam preveč stvari.

Ponoven obisk pri (drugem) dermatologu je prinesel novo kortikosteroidno terapijo, tokrat z injekcijo direktno na območje alergije. Doktor me je prijazno med vbrizgavanjem vprašal, če je boleče. Moj dogovor je bil, da če sem zdržala 1 urno tetoviranje bom tudi teh 20 vbodov. Čeprav je res bolj neprijetno, saj je območje ziritirano, hkrati pa gre igla globje kot tetovirna. Nauk: najbolj varna barva za tetoviranje z vidika alergij je črna.

Zavoljo avtonomnega vonja vaše obrazne kože odsvetujem uporabo 100% Pure obarvane kreme. Ta namreč nekaj minut po nanosu začne malodane zaudarjati. No, vonj res ni prijeten. V nakup me ne prepriča več nihče. Nauk: kozmetiko kupuj v lekarni.

Četrti dan je prinesel več šokov. Ne malih, nepomembnih, ampak konkretnih. Eden s strani službe, drugi pa s strani kolegice. Ob slednji zadevi se vedno znova zavem krhkosti medsebojnih odnosov.  Lahko (no ja, na začetku dokaj boleče) je poslušati, moralizirati, soliti pamet in svetovati, najtežje pa je biti v koži žalostne, strte in objokane punce, ki ji pamet govori eno, srce pa drugo. Ob takih trenutkih sem vesela, da imam sedaj možnost nekomu ponuditi prenočišče. In pa, da sem se spremenila v taki meri, da znam razbrati kdaj je čas, da se nekaj rapidno spremeni ali pa žal zaključi. Nauk: lahko sem srečna, da nimam več podobnih težav.

Ikea. Obiskala sem jo drugič. Zamudno, vendar izpopolnjujoče. Glede na to, da je bil vikend je bilo presenetljivo malo nakupovalcev. Nauk: naslednjič je potrebno prej vse natančno izmeriti in preveriti ali bo zadeva ustrezna.

Naključne fotografije tedna:

Osmice več ne znam narediti z vrvjo. Moje slušalke to obvladajo:

Lakec pred ombre manikuro. Rdeči je dodana zlata.

Ombre manikura tedna št. 2. Rdeči je dodana srebrna:

Mercator premium lešnikove rolice. Sladoledne. Jap. Kar kul.

Malica/kosilo tedna – tortilje s skuto, šunko, solato in paradižnikom.

Ti kvazi blažilci neudobnosti japank so se izkazali za skrajno neuporabne. Odsvetujem pri tistih bolj tesnih, saj povzročijo, da te začnejo žuliti od zgoraj. :S

Komaj čakam prenovljeno Cvetko v četrtek!

Par tednov že razmišljam o estetski in funkcionalni rešitvi moje navlake obutve. Ne, nimam jih preveč, ampak če niso urejeni že majhna masa prinese kaos.

Najprej sem malce potipala za cenami klasičnih omaric, našla eno cenovno ugodno v JYSK-u, po ogledu ponudbe v trgovini, kjer omarice niso imeli razstavljene in ogledu ostalih pa me je ta ideja precej minila. Hkrati je preveč običajna in mi ne bi prinesla preveč zadovoljstva.

Ko sem začela brskati za alternativnimi in DIY rešitvami zamislim kmalu ni bilo videti konca. Tukaj je nekaj primerov, ki vam lahko dajo nadaljne navdihe (slike so hkrati tudi linki).

Drago? Vem. :S Zato je tu še Naredi sam alternativa:

V četrtek sem po dolgem času šla sama v kino. Prvič sem bila v mali dvorani KinaDvor. Hecno, ampak ko se privadiš je kar prijetno. Tam okoli 25 sedežev, zasedenih 11. Naporen film/dokumentarec.

Našla sem najudobnejše čevlje s peto. Princess. Žal jih moram sedaj za kak teden ali dva zaradi vremenskih razmer še pospraviti (nepodloženi & prepuščajoči).

V petek sem izkoristila bajno vreme in po službi odkolesarila na Toško Čelo. Sram me je lahko glede kondicije, sem pa ponosna, da sem vztrajala do vrha. Ob koncu vikenda je nastala ideja, da bi hodila vsak dan po službi. In tudi bom.

Šla sem počekirat Burrito Loco. Zdelo se mi je zanimivo, mehiško imam tudi rada. V lokalu sem pojedla taco s svinjino, domov odnesla piščančji burrito in zelenjavno quesadillo. Nič od naštetega mi ni sedlo v taki meri, da bi ponovila, pa čeprav sem bila lačna.

Stestirala sem DM Enzym Peeling masko. Itak too good to be true za mojo občutljivo kožo (na embalaži ni nobenih opozoril).

Čez teden sem si privoščila malo več zelenjave in, ja, tudi nekaj sadja. Nekako mi je končno uspelo pojesti vsaj en sadež dnevno. Kombinacija zelenjava – sir (gorgonzola, brie in podobno) mi je zelo všečna. Pustimo tiste paradajze, kupljene v Mercatorju, ki so imeli lupino debelo kot avokado, notri so bili pa kašasti. Zaradi podobnih šabaklov sem postopoma nehala redno uživati sadje. Zato sem se odločila, da sprobam zeleni zabojček. Nisem človek za tržnice, zna biti, da ima prste zraven moja introvertnost in neznanje pri ocenjevanju užitnosti živeža. Bom poročala.

Vitamin water, seveda sem morala sprobat. Meh.

Prvič letos mi je uspelo s kolesom na Toško. Plan je bil že v soboto, pa sem, hkm, zaspala. No, v nedeljo mi je zneslo. Krasno je bilo (če odmislim veter), komaj čakam sezono. :D

Prvotno kratko mnenje o Lunette si lahko ogledate na tej povezavi.

Po treh letih uporabe Lunette menstrualne skodelice (res ne maram tega izraza, recimo ji raje zvonček) sem se odločila, da jo zamenjam z novo. Takrat, ko sem jo kupila je bila na voljo le ‘prozorna’, čez leta uporabe pa se je zabarvala. To je povsem normalen in tudi pričakovan pojav. Ameriška FDA priporoča menjavo vsaki 2-3 leta (za medicinski silikon). Sploh pa sem odkrila, da so med tem poleg ‘klasične’ ponudili še kar nekaj barv. Po primerjalnem brskanju sem naletela na MeLuna in seveda takoj želela izvedeti kakšna je razlika. Po prvi uporabi lahko rečem, da večjih razlik ni opaziti, razen v materialu, trdoti in pa ceni. Obe sta na voljo v večih barvah in velikostih. Dezinfekcija mogoča s kemičnimi pripomočki ali bolj enostavno v vreli vodi. Pri čiščenju je pozornost potrebno posvetiti majhnim luknjicam tik pod robom zvončka.

Lunette

Lunette, Vir: lunette.com

• Proizvodnja na Finskem
• Material: medicinski silikon
• Velikosti: model 1 (manjši, mehkejši) in model 2 (večji, kompaktnejši)
• Barve: 4 in klasika
• Zaključek – raven pecelj

Osebna opažanja: trša

MeLuna

MeLuna, Vir: me-luna.eu

• Proizvodnja v Nemčiji
• Material: TPE (termoplastični elastomer)
• Velikosti: S, M, L, XL
• Barve: 10+, bleščice
• Zaključek – obroček, raven pecelj ali bunka

Osebna opažanja: pri nas na voljo le 3 barve v izvedbi z obročkom. Mehkejša od Lunette, zato sta vstavljanje in izvlek malenkost lažja. Cenejša, v tujini je mogoče kupiti 3 različne trdote – klasično, športno in mehko ter mnogo dodatnih pripomočkov.

Zakaj menstrualni zvonček? Po tem, ko ti prideta vstavljanje in menjava v navado je preprosto, manj smrdljivih odpadkov, nakupov 3 različnih velikosti tamponov in vložkov. Okolje in denarnica sta vesela. In pa: v kopalkah nikoli več ni strahu, da pogleda ven kakšna vrvica. :P

Kolca se mi po islandski kavi. Neka čiračara, ki mu rečejo Swiss Mokka. Tista, ki ima okus po čokoladi z ogromno mleka in smetane. Vem, to ni več kava, to je sladica. Vsake toliko se prepustim sanjarjenju, vzamem ogromno šalco, stepem smetano in segrejem mleko. Če mi pod roke pride še kakšna kava, ki odstopa od popvrečnega okusa (recimo Cafetinova z aromo lešnika) je užitek toliko bolj prijeten.

Ta mesec sem izbrala Illyjevo Monoarabico Brasil. Trgovina Illy je že od septembra parkirana na Kongresnem trgu, kavo in ostale pripomočke pa je moč naročiti tudi preko spleta.

Vir: kmetijapustotnik.si

Pred slabim letom sem se odločila da starše popeljem na malo drugačen izlet. Zaradi svojega navdušenja nad siri sem si zaželela ogleda sirarne. Po krajšem preučevanju ponudbe na spletu sem izbrala sirarno Pustotnik. Ponudbo so imeli ustrezno opisano na svoji strani, poleg tega Gorenja Vas ni predaleč od Ljubljane. Na moje povpraševanje so se odzvali hitro in primerno.

Najprej smo si ogledali hlev in kako ravnajo s živino ter spoznali potek odvzema mleka. Zabavala me je vrteča krtača kamor so se krave hodile čohati oziroma masirati (pravijo, da zadovoljna krava daje več mleka). Koz in ovac sicer nimajo, mleko dobivajo v predelavo od okoliških kmetov. Nato so nas popeljali v proizvodnjo, kjer so nas ustrezno zaščitili v skladu s higienskimi zahtevami. Videli smo delček obdelave mleka in spoznali proces za pripravo sirov, skut in ostalih mlečnih izdelkov.  V zorilnici smo se sprehodili med hlebci različnih sirov in predstavili so nam nadaljno obdelavo.

Na koncu so nas posedli okoli mize in postregli z različnimi siri, mlečnimi izdelki, domačim kruhom in dodatki, ki so jo prilagodili glede na naše okuse. Korajžno sem omenila, da imam rada pikantne sire, ampak nič me ne bi moglo pripraviti na tak sir, ki so mi ga na željo postregli. Poizkusila sem ga za noževo konico in takoj ugotovila, da kaj več tudi ne bom mogla. Okus je bil preoster zame. Ne pekoč ampak preprosto premočen. Ostalo je bilo zelo okusno, zanimiva je bila kombinacija sira z marmelado.

Za nas, majhno skupino, so si vzeli debeli dve uri. Na lokaciji imajo tudi trgovino (klik za ponudbo), kjer smo se oborožili s siri,  jogurti, skutami in smetano. Moji najljubši so jogurt stračatela, kozji vanilijev jogurt, ovčji jogurt in ovčji mladi sir. Prisotni so marsikje, v Ljubljani na glavni tržnici in tržnici Koseze, kjer imajo od marca letos tudi preseljeno ter prenovljeno “Kavarnico mlekarnico Pri Pustotniku“, ki jo najdete na zunanji zahodni strani objekta.

Prvotno kratko mnenje o Lunette si lahko ogledate na tej povezavi.

Po treh letih uporabe Lunette menstrualne skodelice (res ne maram tega izraza, recimo ji raje zvonček) sem se odločila, da jo zamenjam z novo. Takrat, ko sem jo kupila je bila na voljo le ‘prozorna’, čez leta uporabe pa se je zabarvala. To je povsem normalen in tudi pričakovan pojav. Ameriška FDA priporoča menjavo vsaki 2-3 leta (za medicinski silikon). Sploh pa sem odkrila, da so med tem poleg ‘klasične’ ponudili še kar nekaj barv. Po primerjalnem brskanju sem naletela na MeLuna in seveda takoj želela izvedeti kakšna je razlika. Po prvi uporabi lahko rečem, da večjih razlik ni opaziti, razen v materialu, trdoti in pa ceni. Obe sta na voljo v večih barvah in velikostih. Dezinfekcija mogoča s kemičnimi pripomočki ali bolj enostavno v vreli vodi. Pri čiščenju je pozornost potrebno posvetiti majhnim luknjicam tik pod robom zvončka.

Lunette

Lunette, Vir: lunette.com

• Proizvodnja na Finskem
• Material: medicinski silikon
• Velikosti: model 1 (manjši, mehkejši) in model 2 (večji, kompaktnejši)
• Barve: 4 in klasika
• Zaključek – raven pecelj

Osebna opažanja: trša

MeLuna

MeLuna, Vir: me-luna.eu

• Proizvodnja v Nemčiji
• Material: TPE (termoplastični elastomer)
• Velikosti: S, M, L, XL
• Barve: 10+, bleščice
• Zaključek – obroček, raven pecelj ali bunka

Osebna opažanja: pri nas na voljo le 3 barve v izvedbi z obročkom. Mehkejša od Lunette, zato sta vstavljanje in izvlek malenkost lažja. Cenejša, v tujini je mogoče kupiti 3 različne trdote – klasično, športno in mehko ter mnogo dodatnih pripomočkov.

Zakaj menstrualni zvonček? Po tem, ko ti prideta vstavljanje in menjava v navado je preprosto, manj smrdljivih odpadkov, nakupov 3 različnih velikosti tamponov in vložkov. Okolje in denarnica sta vesela. In pa: v kopalkah nikoli več ni strahu, da pogleda ven kakšna vrvica. :P

Kolca se mi po islandski kavi. Neka čiračara, ki mu rečejo Swiss Mokka. Tista, ki ima okus po čokoladi z ogromno mleka in smetane. Vem, to ni več kava, to je sladica. Vsake toliko se prepustim sanjarjenju, vzamem ogromno šalco, stepem smetano in segrejem mleko. Če mi pod roke pride še kakšna kava, ki odstopa od popvrečnega okusa (recimo Cafetinova z aromo lešnika) je užitek toliko bolj prijeten.

Ta mesec sem izbrala Illyjevo Monoarabico Brasil. Trgovina Illy je že od septembra parkirana na Kongresnem trgu, kavo in ostale pripomočke pa je moč naročiti tudi preko spleta.

Vir: kmetijapustotnik.si

Pred slabim letom sem se odločila da starše popeljem na malo drugačen izlet. Zaradi svojega navdušenja nad siri sem si zaželela ogleda sirarne. Po krajšem preučevanju ponudbe na spletu sem izbrala sirarno Pustotnik. Ponudbo so imeli ustrezno opisano na svoji strani, poleg tega Gorenja Vas ni predaleč od Ljubljane. Na moje povpraševanje so se odzvali hitro in primerno.

Najprej smo si ogledali hlev in kako ravnajo s živino ter spoznali potek odvzema mleka. Zabavala me je vrteča krtača kamor so se krave hodile čohati oziroma masirati (pravijo, da zadovoljna krava daje več mleka). Koz in ovac sicer nimajo, mleko dobivajo v predelavo od okoliških kmetov. Nato so nas popeljali v proizvodnjo, kjer so nas ustrezno zaščitili v skladu s higienskimi zahtevami. Videli smo delček obdelave mleka in spoznali proces za pripravo sirov, skut in ostalih mlečnih izdelkov.  V zorilnici smo se sprehodili med hlebci različnih sirov in predstavili so nam nadaljno obdelavo.

Na koncu so nas posedli okoli mize in postregli z različnimi siri, mlečnimi izdelki, domačim kruhom in dodatki, ki so jo prilagodili glede na naše okuse. Korajžno sem omenila, da imam rada pikantne sire, ampak nič me ne bi moglo pripraviti na tak sir, ki so mi ga na željo postregli. Poizkusila sem ga za noževo konico in takoj ugotovila, da kaj več tudi ne bom mogla. Okus je bil preoster zame. Ne pekoč ampak preprosto premočen. Ostalo je bilo zelo okusno, zanimiva je bila kombinacija sira z marmelado.

Za nas, majhno skupino, so si vzeli debeli dve uri. Na lokaciji imajo tudi trgovino (klik za ponudbo), kjer smo se oborožili s siri,  jogurti, skutami in smetano. Moji najljubši so jogurt stračatela, kozji vanilijev jogurt, ovčji jogurt in ovčji mladi sir. Prisotni so marsikje, v Ljubljani na glavni tržnici in tržnici Koseze, kjer imajo od marca letos tudi preseljeno ter prenovljeno “Kavarnico mlekarnico Pri Pustotniku“, ki jo najdete na zunanji zahodni strani objekta.

Prvotno kratko mnenje o Lunette si lahko ogledate na tej povezavi.

Po treh letih uporabe Lunette menstrualne skodelice (res ne maram tega izraza, recimo ji raje zvonček) sem se odločila, da jo zamenjam z novo. Takrat, ko sem jo kupila je bila na voljo le ‘prozorna’, čez leta uporabe pa se je zabarvala. To je povsem normalen in tudi pričakovan pojav. Ameriška FDA priporoča menjavo vsaki 2-3 leta (za medicinski silikon). Sploh pa sem odkrila, da so med tem poleg ‘klasične’ ponudili še kar nekaj barv. Po primerjalnem brskanju sem naletela na MeLuna in seveda takoj želela izvedeti kakšna je razlika. Po prvi uporabi lahko rečem, da večjih razlik ni opaziti, razen v materialu, trdoti in pa ceni. Obe sta na voljo v večih barvah in velikostih. Dezinfekcija mogoča s kemičnimi pripomočki ali bolj enostavno v vreli vodi. Pri čiščenju je pozornost potrebno posvetiti majhnim luknjicam tik pod robom zvončka.

Lunette

Lunette, Vir: lunette.com

• Proizvodnja na Finskem
• Material: medicinski silikon
• Velikosti: model 1 (manjši, mehkejši) in model 2 (večji, kompaktnejši)
• Barve: 4 in klasika
• Zaključek – raven pecelj

Osebna opažanja: trša

MeLuna

MeLuna, Vir: me-luna.eu

• Proizvodnja v Nemčiji
• Material: TPE (termoplastični elastomer)
• Velikosti: S, M, L, XL
• Barve: 10+, bleščice
• Zaključek – obroček, raven pecelj ali bunka

Osebna opažanja: pri nas na voljo le 3 barve v izvedbi z obročkom. Mehkejša od Lunette, zato sta vstavljanje in izvlek malenkost lažja. Cenejša, v tujini je mogoče kupiti 3 različne trdote – klasično, športno in mehko ter mnogo dodatnih pripomočkov.

Zakaj menstrualni zvonček? Po tem, ko ti prideta vstavljanje in menjava v navado je preprosto, manj smrdljivih odpadkov, nakupov 3 različnih velikosti tamponov in vložkov. Okolje in denarnica sta vesela. In pa: v kopalkah nikoli več ni strahu, da pogleda ven kakšna vrvica. :P

Kolca se mi po islandski kavi. Neka čiračara, ki mu rečejo Swiss Mokka. Tista, ki ima okus po čokoladi z ogromno mleka in smetane. Vem, to ni več kava, to je sladica. Vsake toliko se prepustim sanjarjenju, vzamem ogromno šalco, stepem smetano in segrejem mleko. Če mi pod roke pride še kakšna kava, ki odstopa od popvrečnega okusa (recimo Cafetinova z aromo lešnika) je užitek toliko bolj prijeten.

Ta mesec sem izbrala Illyjevo Monoarabico Brasil. Trgovina Illy je že od septembra parkirana na Kongresnem trgu, kavo in ostale pripomočke pa je moč naročiti tudi preko spleta.